Kocka modrosti

Tema in upanje

Če človek ni jokal, ne more drugemu brisati solz.

Takashi Nagai

_ _ _ _ _ _ _ _ _

V Sloveniji je skoraj 500 samomorov letno, v ZDA pa 33 tisoč.

_ _ _ _ _ _ _ _ _

Noseča žena v nemškem mestu Bonn je prišla k zdravniku, da bi ji naredil splav. Mož je namreč imel nalezljivo spolno bolezen. Imela sta že štiri otroke. Najstarejši je bil slep. Drugi je umrl kmalu po porodu. Tretji otrok je bil gluhonem. Četrti pa je imel – tako kakor mati pljučno bolezen – jetiko. Zdravnik je tako dal zelo malo upanja, da bi bil peti otrok zdrav.

Če bi bil ti zdravnik, bi se strinjal, da bi mati naredila splav? Saj bi tako materi in družini domnevno prihranil  veliko trpljenja!

Če bi naredil splav, bi ubil Ludviga van  Beethovna, enega  največjih skladateljev v zgodovini!

Božo Rustja, Zgodbe za pogum

flowers-747345_1920

_ _ _ _ _ _ _ _ _

Rad bi živel Video>>

_ _ _ _ _ _ _ _ _

Mladostniško nadlegovanje lahko žrtve potisne v samomor.

_ _ _ _ _ _ _ _ _

Ne pozabimo na angele Video>>

_ _ _ _ _ _ _ _ _

V Sloveniji se 31 % mladostnikov strinja s trditvijo “Pogosto se mi zdi, da ni vredno živeti”, 63% pa s trditvijo “Včasih imam občutek, da bom vsak hip eksplodiral/a”.
_ _ _ _ _ _ _ _ _

Pripravljeni so bili dati življenje, da bi mi živeli Video>>

 

Danes mladi  neredko doživljajo depresijo, nekateri  razmišljajo celo o samomoru. Če pa pogledamo fante in dekleta iz zgornjega videa, vidimo, da so bili v cvetu mladosti pripravljeni žrtvovati svoje življenje zato, da bi mi živeli. Pripravljenost  delati dobra in velika dela danes pri mladih ni izginila, samo prebuditi jo je potrebno. Mladi bi se danes prav tako lahko združili, namesto pušk nadeli na rame kitare, prepevali slavilne pesmi in s tem ustvarjali raj že  na zemlji.

_ _ _ _ _ _ _ _ _

Ne imej sovražnikov. Imej samo prijatelje… na desnici, če so ti storili ali hoteli storiti dobro in … na levici, če so ti prizadeli ali poskušali prizadeti škodo.

Sveti Josemaría Escrivá de Balaguer: Pot

_ _ _ _ _ _ _ _ _

Mladi iščejo I Video>>

Mladi iščejo II Video>>

Mladi ščejo III Video>>

Večna iskanja Video>>

_ _ _ _ _ _ _ _ _

O potrtosti

Potrtost ne prihaja vedno od zla. Potrta duša v svetosti se zave, da je zašla, grešila, kaj slabega storila. Takrat jo trenutna potrtost strezni, prizemlji. Verujoča duša pozna potrtost, dvome, nezaupanja. Spopade se z njimi in jim ne dovoli ostati. To jo okrepi in utrjuje. Potrtost od zla potiska dušo k tlom, jo slabi in ji jemlje moči. Odvzame ji Upanje. Tarejo jo skrbi, ki se stopnjujejo. Bremenijo jo težave, ki same po sebi nimajo teže. Misli se ji vrtijo v krogu, brez izhoda za rešitev. Nanje se vsedejo demonske sile, ki šepetajo brezupnost.

Potrtost od zla lahko vodi v psihične ali fizične bolezni. Zlo se vsidra v organe ali v dele telesa in počasi hromi njihovo delovanje. Povzroča bolezni. Ne pustite potrtosti, da deluje v vas in vleče demonske sile. Uprite se ji z Vero in z Upanjem.

Tisti, ki hodi po poti Gospodovi, si ne dovoli ostati v žalosti, v potrtosti in v nezadovoljstvu. Njegova Vera ga dviga in mu daje Moči, veselja in hvaležnost za vse, kar ima in prejema.

_ _ _ _ _ _ _ _ _

Hvalevredno je, da je iz leta v leto vse več psihiatrov, psihologov, psihoterapevtov, pedagogov, socialnih delavcev ipd., ki  skrbijo za naše duševno zdravje. Kljub temu se obseg psihičnih motenj povečuje. Človek seveda lahko pomaga do določene mere. Ne more pa pomagati tam, kjer je prostor za duha, za pravo notranje veselje.

_ _ _ _ _ _ _ _ _

Želim, da me vsi od najmlajšega do najstarejšega kličejo z mojim družinskim imenom OČE in prijatelj. Jaz sem vselej z vami. Kako velika bi bila moja radost, ko bi starši svoje otroke učili naslavljati Me z imenom OČE, kar tudi sem!  Želel bi videti, kako se v te mlade duše vliva zaupanje in sinovska ljubezen do Mene! Vse sem storil za vas, ali boste to storili zame?

Želim zaščiti mlade ljudi kot blagi OČE. Toliko je zla na svetu! Te uboge, neizkušene duše dovoljujejo, da jih zavajajo maliki, ki jih korak za korakom peljejo v popoln propad. Posebej vi, ki potrebujete nekoga, da skrbi za vas, zato, da bi se izognili zlu, pridite k meni!  Jaz sem  OČE, ki vas ljubi bolj, kot bo vas lahko ljubilo katerokoli ustvarjeno bitje. Pridite!

Moja  slava v nebesih je neskončno velika, vendar je Moja slava še večja, ko Sem s Svojimi otroci, ljudmi po vsem svetu. Moja bitja, vaša nebesa so v raju v občestvu z  Mojimi izbranimi, saj Me boste tam lahko gledali v večni viziji in uživali v neskončni slavi. Moja nebesa so na zemlji z vami vsemi! Resnično, na zemlji in v vaši duši iščem Svojo srečo in radost. Vi mi lahko dajete to radost, med drugim pa je to tudi vaša dolžnost do vašega Stvarnika in OČETA, ki hrepeni in od vas to pričakuje.

Bog Oče govori materi Evgeniji  Elizabeti  Ravasio (1909 – 1990)

_ _ _ _ _ _ _ _ _

Očetovo ljubezensko pismo tebi Video>>

_ _ _ _ _ _ _ _ _

Čital sem v statistiki, da so se v štiriindvajsetih letih dogodili štirje slučaji samomora otrok v starosti od petih do desetih let. Ko sem to bral, od petih do desetih let sem mislil: ne! Pet do deset let! Ali je to mogoče? In vzrok? Nisem mogel dalje misliti, toda videl sem prizor, dva prizora, tri…. Pet let je bila mlada deklica stara, igrala se je v sobi pri materi; otroci morajo imeti opravilo, toda mati je bila nervozna, ker je čez mero veseljačila. ” Ne zibaj se na konju, mamico bo bolela glava”.Mala je ulovila mačko in jo stisnila, da je zavpila. “Ne delaj mi tega otrok, mama je bolna. Otrok je bil priden in ni hotel nasprotovati. Kaj naj stori? Sedel je k mizi in bil tiho, da bi ne razburil mame. Toda otroško telesce ne more biti na miru in tudi ne sme, giblje se samo od sebe, brżkone je zapela pesmico, zakaj male, neubogljive nożice so tolkle ob stolico. Mati je planila po koncu. “Pojdi v kuhinjo k Marički, neubogljivi otrok ti.” Otrok ni bil neubogljiv, dvakrat užaljen v svojem mladem srčecu je šel v kuhinjo, priden in ubogljiv, kmalu nato pa se je zopet prikazal na vratih:” Marička pomiva posodo.” Tu je stal otrok na pragu, izgnan iz dveh strani, zavržen in ni smel nikjer biti. Deklica je bila videti kot obupan otrok, brez solza, toda z osuplostjo osamljenega človeka v obrazu. Nema, okamenela, kakor da ves svet nima več prostora zanjo, kakor da je nihče noče več imeti, ne da bi vedela zakaj ne. V tistem hipu je stala v resnici na pragu življenja, zakaj takoj se je posvetilo v nji, bližala se je odprtemu oknu, ki je bilo visoko nad zemljo. V materino čast moram priznati, da mi je z največjim kesom opisovala ta prizor; planila je kvišku, objela otroka in se igrala z njim, dokler sonce ni zašlo.

Če bi se bilo otroku kaj zgodilo, bi bila večno živela v peklu očitanj. Zdaj pa mislim za vsak trenutek, ki ga nisem darovala otroku, za vsako radost, ki mu je nisem pripravila, bi si, če bi otroka izgubila, izjokala dušo iz telesa, šla bi v daljni svet in iskala otroka pod zvezdami, da bi ga prosila odpuščanja…

Na vsak način, s petimi leti na pragu življenja.

Strindberg (sto let star prevod  v reviji Dom in svet)

_ _ _ _ _ _ _ _ _

In tudi mene nenehno zalezuje ta občutek. Vidim omejenost, ki utesnjuje človekove dejavne in raziskovalne sile, gledam, kako je vse njegovo delovanje uperjeno, da bi zadovoljilo potrebe, ki pa spet nimajo nobenega drugega namena, kakor podaljšati to naše bedno bivanje in potlej vidim, da je vsaka potešitev sle po iskanju samo sanjska odpoved, ko si poslikamo stene, med katere smo ujeti, s pisanimi liki in svetlimi razgledi in ob vsem tem, Wilhelm , obnemim. Vračam se vase in najdem tamkaj svoj svet. A ta svet je bolj slutnja, mračno hrepenenje, kakor pa podoba in živa sila. Vse pred mojimi očmi se megli in zasanjan se dalje smehljam skozi svet.

Johann Wolfgang von Goethe

_ _ _ _ _ _ _ _ _

Vse, kar je človek govoril v svojem življenju, od prvih jecljajočih vzklikov, preko mladeniškega vriskanja in moškega modrovanja do betežnih vzdihov starca, vse to, mislim, da je le neprestano, nerodno in prazno poskušanje, da bi povedal, kar se ne da povedati, da bi odklenil, kar ostane neizprosno zaklenjeno do poslednjega trenutka. V njem kljuje slutnja onega, kar je tam na drugi strani, slutnja, ki ne da počitka ne srcu, ne pameti, ki je začetek vsega žlahtnega in vsega nizkotnega, dobrega in hudega, pravice in krivice, lepote in odurnosti. Pa pride ura, ko leži utrujen na visoki blazini, ko mu srepo strme v strop osteklenele oči, tedaj bliskoma plane luč iz višin, v trpljenju in zmotah zaželjena luč in vse je jasno, ustnice se odpro, da bi na glas povedale vsem živim, kar edino je vredno povedati; odpro se in utihnejo…

Ivan Cankar

_ _ _ _ _ _ _ _ _

Osrečevati ljudi so sanje srečnih ljudi. Srečnim ljudem manjka samo eno: da bi tudi drugi ljudje postali srečni.

Phill Bosmans

_ _ _ _ _ _ _ _ _

Če ne poznamo ponižanj, če smo zadovoljni s svojim položajem v svetu, se zapremo v ponos in nevednost, ostajamo vpeti v stare navade in naš obraz se ne obrne več ne k bolečini bližnjih, ne k nebeški sreči.

Fabrice Hadjadj. Kako uspeti v smrti

_ _ _ _ _ _ _ _ _

Kdor se bo odločil, da mu ne bo ušla nobena priložnost za konkretno ljubezen, ta bo pred seboj odprl pot, prepolno globokega veselja.

Andrea Gasparino

Hrepenenje po nebesih

Hrepenenje po nebesih – naslovnica

Hrepenenje po nebesih