Zakaj Kocka

Projekt je začel nastajati v začetku leta 2015 (O avtorici). Ko sem  v kratkem času slišala za več kot deset samomorov oziroma poskusov samomora mladih ljudi v starosti  od 13 do 24 let v moji bližnji okolici, sem začutila neznosno nujo, da nekaj storim. Po silnem trpljenju, ki me je prevzelo zaradi stisk mladih ljudi in njihovih družin, sem nekega zgodnjega jutra dobila vizijo, kako v ljudeh prebuditi duh veselja.

Svojo vizijo najlažje izrazim s Cankarjevimi besedami: »Človeka ni sram nagnusnih, spolzkih grehov, ki jih je bil nagrmadil na semnju. Teh ga ni sram, kakor da se jih lahko otrese že spotoma na cesti. Ali sram ga je iste lepote, ki jo hrani zaklenjeno v sebi in ki je ostala neoskrunjena sredi pohujšanja. Te lepote ga je sram. Rajši bi očitno razgalil svoje grešno telo, nego da bi bratu le za ozko špranjo odprl duri v hram, kjer gori ista luč, ki jo je bil v samotni uri sam prižgal. Skrbljivo čuva, da bi nikoli nihče ne izvedel za kapelico, v kateri hrani svoje najsvetejše boli, svoje najtišje radosti, brezmadežnost svoje mladosti, svoje najplemenitejše dejanje, morda edino v dolgem življenju. Vsega najlepšega ga je sram, najbolj pa ga je sram ljubezni.«

V vsakem od nas se skriva  duh veselja, ki je  zdravitelj naših duš. Vabi nas, da  gledamo širše, da se osvobodimo ujetosti v mnenje drugih in ujetosti v lastne mreže. To je moč, ki dviga našo dušo. Delovati želi v vsakem od nas v skupno dobro. Prežema ves svet in vse vesolje. Če se bomo zavedali njegove navzočnosti, ne bomo več zagrenjeni in tudi ne brezbrižni do drugih. Dal nam bo moč za prenašanje težav. V tem okviru nam Kocka modrosti pomaga, da se povežemo z duhom modrosti, ki nam  pomaga v teku dneva. Ko vržemo kocko – najbolje zjutraj –  nas izbrana misel spremlja ves dan kot navdih za nas in za druge.

Zamisel o kocki je nastala pri Chiari Lubich (Več>>); njen osnovni namen je povezovanje ljudi vsega sveta.