Zgodba o svetem Frančišku

Vsi želimo živeti v veselju, vendar ne ločimo pravega veselja od lažnega, ki še bolj poglablja našo zmedenost.

O pravem veselju je najbolj nazorno govoril sveti Frančišek. Ko ga je prepoznal, je zapustil vse premoženje in iskal samo popolno veselje, ki ga je prepoznal kot blaženost v sebi, pijan od Boga, ves iz sebe od veselja v Gospodu. Niti udarci s palico ga ne morejo užalosti ti, ko poje pesem ljubezni in jo širi med ljudi.

Zakaj so vsi hiteli za Frančiškom?  Zaradi veselja s katerim nas Bog napolnjuje.  Mladi plemiči iz Assisija zapustijo vse, ko ga vidijo, zapustijo svet, udobje in kariere ter se pridružijo prijatelju, ki jih je osvojil in očaral. Blaženost, sreča, ki jo izžareva njegova osebnost je pomagala, da so ljudje spoznali Boga ljubezni in veselja.

Lažno veselje nam veliko obljublja, malo daje, včasih celo vse vzame. Vendar svet noče pravega veselja, ker se je potrebno potruditi, utišati to bučnost, pretiran materializem in modernizem.Frančišek je bil pred svojim spreobrnjenjem bogat in razvajen mladenič. Frančišek je  prepoznal, da resnično veselje ni drugje, kot v Gospodu, ki ga nosimo vsi v svojem srcu, le želeti si ga moramo spoznati.